V literaturi velikokrat zasledimo stavek, podoben temu: “Bitcoin Cash (BCH) je fork Bitcoina (BTC).” Seveda obstaja še veliko drugih forkov Bitcoina in ostalih kriptovalut. Nekatere kriptovalute, ki nastanejo s pomočjo forka, hitro padejo v pozabo, nekaj pa se jih obdrži na sceni. Kaj sploh pomeni fork, ter bolj podrobno hard ali soft fork?

Fork je proces nastanka nove blokovne verige, ki si preteklost, od trenutka nastanka, deli z osnovno blokovno verigo. Zato tudi ime fork (slo. razcep), saj ponazarja delitev ene verige v dve ločeni. Na ta način se ustvari nova kriptovaluta z drugim imenom in po navadi malenkost spremenjeno programsko kodo. Osnovni princip delovanja pa ostane enak. Fork je tudi edini način posodabljanja programske kode obstoječih blokovnih verig. To je posledica nezmožnosti spreminjanja kode blockchain protokola, ko je enkrat objavljena. Z namenom odpravljanja pomanjkljivosti je tako v preteklosti nastalo že veliko novih verig na Bitcoin blokovni verigi. Za ta namen se uporablja metoda soft fork, stara veriga pa gre v pozabo, če se celotna skupnost strinja z novo posodobljeno verigo.

Kdaj se zgodi fork, je vnaprej določeno z zaporedno številko bloka, kar je po navadi javno objavljeno. To koristi imetnikom osnovne kriptovalute, iz katere bo nastal fork, saj na svojo denarnico prejmejo enako količino nove valute, kolikor imajo v lasti osnovne kriptovalute ob času nastanka fork bloka. Primer: če imate 2,55 Bitcoina (BTC) na svoji denarnici boste 28.2.2018 dobili na isto denarnico kriptovaluto Bitcoin Private (BTCP) v razmerju 1:1. Ko/če ta nova kriptovaluta pride na menjalnice, jo lahko zlahka zamenjate v druge kriptovalute. Vendar pozor, če imate v lasti BTC na borzi, kjer vi niste lastnik privatnega ključa, se lahko zgodi, da vam borza ne bo dodelila novonastale kriptovalute. Vedno se pozanimajte, katere borze podpirajo točno določen fork in katere ne.

Kakšna je razlika med Hard in Soft Forkom?

Hard fork je skrajna oblika, pri kateri je za nadaljnje delovanje nujno potrebno posodobiti programsko opremo. Naprave, ki podpirajo staro verigo tako ne morejo sodelovati v novi verigi in obratno. To pomeni, da se morajo vsi rudarji in vsi, ki imajo node (vozel) odločiti, katero verigo podpirajo. Nastaneta dve neodvisni verigi. Hard fork je potreben pri uvedbi večjih velikosti bloka, novem algoritmu rudarjenja … Pošiljanje sredstev med uporabniki ene in druge verige v tem primeru ni več mogoče.

Soft fork omogoča združljivost za nazaj in tako ne razdvoji skupnosti. Je zgolj predlog za izboljšanje kode. Stara veriga sprejema nove bloke, ustvarjene s strani neposodobljenih in posodobljenih vozlov, medtem ko novonastala veriga sprejema bloke samo s strani posodobljenih vozlov. Če v določenem času uspe posodobljenim napravam prevzeti večino rudarke moči, s tem dosežejo konsenz in ukinejo staro verigo. Na ta način se posodablja koda, saj je po navadi konsenz dosežen zelo hitro. V nasprotnem primeru se ukine nova veriga.

Delite objavo s prijatelji!
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone