Blockchain tehnologija je te dni izjemno popularna. Ampak kaj sploh je blockchain? Kako deluje, katere probleme rešuje in kakšno uporabno vrednost ima? Kot samo ime blockchain pove, je to veriga blokov, ki vsebujejo informacije. Tahnologija je bila prvič predstavljena leta 1991. Skupina raziskovalcev je želela digitalnim potrdilom dati nekakšen žig, da te datoteke kasneje ne bi bilo mogoče več spreminjati, podobno kot pri notarstvu. Vendar ta pristop ni bil deležen velike pozornosti, dekler je ni uporabil Satoshi Nakamoto v letu 2009, da bi ustvaril kriptovaluto znano pod imenom Bitcoin.
Blockchain je porazdeljen sistem, ki je dostopen vsem. Ima zelo zanimivo lastnost: ko je enkrat vsebina zapisana na blockchain, jo je praktično nemogoče spremeniti. No, kako pa vse to deluje? Poglejmo pobližje v sam blok. Vsak blok vsebuje vsebino bloka, hash vsebine bloka in hash prejšnjega bloka. Vsebina, ki je shranjena znotraj bloka je odvisna od same vrste blockchain protokola. Bitcoin protokol shrani vsebino transakcije, kot so npr.: pošiljatelj, prejemnik in vsota denarja, ki se pošilja. Blok ima tudi hash. To lahko primerjamo s prstnim odtisom. Hash identificira blok in vso njegovo vsebino, vedno pa je unikaten oz. edinstven tako kot prstni odtisi. Ko je blok ustvarjen se mu pripiše izračunan hash. Kasnejša sprememba znotraj bloka bi posledično pomenila spremembo hash bloka. Povedano z drugimi besedami: hash je zelo uporaben za zaznavanje sprememb znotraj bloka. Če se prstni odtis bloka spremeni, to ni več isti blok. Tretji element znotraj trenutnega bloka je hash prejšnjega bloka. Tako ustvarimo verigo blokov in to je tehnika, ki naredi blockchain tako varen. Če spremeniš hash samo enega bloka sredi verige, so vsi naslednji bloki neveljani.
Sama uporaba prstnih odtisov oz. hash-ov ni dovolj za preprečitev spreminjanja blokov. Dandanes so računalniki zelo hitri in lahko skalkulirajo na tisoče hash-ov na sekundo. Načeloma bi lahko ponovno skalkuliral vse nepravilne bloke še enkrat, da bi jih naredil veljavne. Da bi se izognili temu ima Bitcoin tako imenovan sistem proof-of-work. To je mehanizem, ki upočasni nastajanje novih blokov. V primeru Bitcoina, traja 10 minut, da se ustvari nov blok. Ta mehanizem močno poveča težavnost spreminjanja blokov. Če bi želel spremeniti 1 blok, bi moral ponovno skalkulirati vse naslednje bloke.
Še en način povečevanja varnosti pri sistemih blockchain je distribuiranost (porazdeljenost). Namesto, da uporablja centraliziran sistem za upravljanje verige, blokovske verige uporabljajo peer-to-peer topologijo omrežja, kjer imajo vsi dovoljenje za vstop. Ko nekdo vstopi v omrežje, dobi celotno kopijo omrežja. Node oz. vozlišče uporabi to kopijo, da preveri, če je vse pravilno zapisano. Ko je ustvarjen nov blok, je poslan vsem uporabnikom na mreži. Vsako vozlišče potem potrdi, da se ta blok na poti ni nič spremenil. Če se vse sklada, oddajo ta blok na javno mrežo. Volišča se morajo med seboj strinjati, da se blok ni spreminjal, šele potem je lahko oddan na mrežo. Bloki, ki so bili spremenjeni so nemudoma zavrnjeni. Če želiš spremeniti verigo, boš moral spremeniti vse bloke na verigi, ponovno skalkulirati hash vsakega bloka in prevzeti 51% naprav omrežja. Samo takrat bo ta spremenjena veriga potrjena s strani ostalih. Ta scenarij pa je praktično nemogoč!
Blockchain-i se nenehno razvijajo. Ena od takih inovacije so pametne pogodbe ali smart contracts. Več o tem v prihodnjih člankih. Iznajdba blockchain tehnologije je prejela veliko pozornosti in interesa. Kmalu so se spomnili, kako bi to tehnologijo uporabili tudi za druge namene, kot so na primer shranjevanje zdravstvenih kartotek, ustvarjanje digitalnih notarjev in tudi plačevanje davkov.